Opis slepe doline v Slovenskem jeziku
Slepa dolina je oblika ponornega kontaktnega krasa, ki označuje prehod vodotoka, ki teče po nepropustni podlagi po dolini ali erozijskem jarku na fluvialnem reliefu in ponikne na prepustni, karbonatni podlagi pod strmim pobočjem in nadaljuje tok pod kraškim površjem. Slepa dolina na območju Dobena je zgled mikro slepe doline. Dolina je dolga 50 m, in široka 10 m. Po dnu doline teče potoček, ki dobi vodo iz dveh erozijskih jarkov, ki sta po kraškem dnu slepe doline naredila neporopustno podlago iz laporja. Voda ponikne v dveh ponikalnicah. Prva takoj na začetku slepe doline, kjer ponikne voda iz desnega erozijskega jarka pod izrazite škraplje. Večji del vode dobi potoček iz levega erozijskega jarka, ki teče v dolžini 50 m in ponikne pod strmim pobočjem Debelega vrha (594 m). Zahodno od slepe doline je v neposredni bližini druga slepa dolina s podobno morfologijo. Samo območje je skrajni severni del osamljenega krasa, ki že nekaj sto metrov severno preide v izrazit fluvialni relief z globokimi erozijskimi jarki. Vzhodno od opisane slepe doline je niz povezanih vrtač z ravnim dnom, ki v obliki podobni erozijskemu jarku pada proti severovzhodu, vendar ni erozijski jarek saj je se dno konča z zaprtim robom. Opazni so ostanki sige ob robovih kar nakazuje na možnost, da je na tem mestu brezstropa jama.